Povalja na otoku Braču, 1250., pergamena, 40 x 47 cm

Povaljska listina je isprava benediktinskoga samostana svetoga Ivana u Povljima na otoku Braču, a pisana je bosančicom. Prepisao ju je (ili redigirao) s još starije matice splitski kanonik Ivan. Samostalnim dijelom drži se Isprava kneza Brečka iz 1184. Staroslavenski je jezik znatno pohrvaćen.

Pučišća na Braču, Župni ured

Sadržaj listine:

V [jime] oca i sina i svetago duha! Lěto od roždenija gospoda našego Isuhristovo tisućno i sto i osьmdeset i [četvrto]
Bi v dni [kraja] Beli, biskupa Mikuli otokom hvarskim i bračkim Brečko knez, otoko-
m Prvoš župan, sudja Desin, brešćik Prvoslav. Ti vsi sut dědići vladanju otočkomu. I v ti
dni bi Ratko pop i koludьr služe crkvi svetago Joana u Pavljah. I bi plk brački i hvarski s knezem
Brečkom na Bolu. I [nače] govoriti Ratko kalujer: »Kneže i vsi vlasteli! Molstir svetago Joana jest
velik bil prežde, kako vi věste, nь je zapustil, i jego [zemje]. Tako jesьm slišal da sije zemlje ježe vi dr-
žite po Koncu, kneže i župane, jesu bili prěje svetago Joana crkve. Molju vi, vlastele, da biste je dali crkvi.« I reče Breč-
ko knez i Prvoš župan: »Budite bogu i Svetomu Joanu prošćeni kako sut bili.« I se sut te zemlje: na Kalih u
kostěrne; Dragićьnj dol; od niže spili do Rujnika; oklad Veljak; više jego niže Bunj oklad; pod crkьv
svetagi Nikulu tri okladi +. I bi potom Sebenja knez otokom. I pohvali vraćen’je kneza Brečkovo i župana Prvo-
ša. I potom bi knez otokom Miroslav, sin Slavomir, unuk Vsemir, iže bi dědić vladan’ja knežja otoč-
koga. I pride k crkvi svetago Joana na dьn svetago Joana s svojim rodom i potvrdi takoje ti zemlje ježe biše Breč-
ko vratil. I biše se udal člověk u molstir svetago Joana [jimenem] Smolьc, a reki: »Dohrani me smrti, a moja dědina
vsa budi u crkьv.« I to jego udan’je pohvali knez Miroslav na tь dьn i župan Vidoš. I semu udan’ju Smolca biše svě-
doci Desislav, sin Grubenjin, i brat jego Radoš od Gmić; Prvoslav; Nemanja od Kurosěm; Dragota od Splěća-
n; Rade Kordijanić od Rogoznice; Dobronja; Zovidrug; Lukaj.
I zavede i sam župan Prvoš v crkьv i da mu pristava Petrihu.
I se sut te zemlje: na Trěbošini jedin dolьc; Ivanь-
č dolьc jedin; u [Grmači] dva; pri puti jedin na jug Grimače; tože Těšenj dolьc; od [njega] Dlgi dolьc; pod Zdav...
dva; Smrkovi jedin; Kneži osěci vsi s njivom jaže pri puti; tož čьbrjanj dolьc; u Husta vse; u Smokove jami tri;
u Gaće jedin; Kravoš jedin; Lihomir dolьc jedin; selo u kapišće crkve svete Marije do Gumna na večerin Graca, do pu-
ti Sutěske; u Veli luci od Razdoli [burnja] strana do vrha, pod [Zrjak] od Ploče do Restinina; tož od Meje do Japnenice;
tož Osěčišća; tož na Brězi oklad, za Naklom peča, Pod omendulu dolьc, više [Mladbi] oklad; tož Planikovi dolьc; tož
pod Rasohi dolьc; pod Gnjilišće peča; u Rasohah pod stěnov peča. Pride Poruga s svojim sinom Těhojem u crkьv svetago
Joana. I bista tu koludra i dasta selo svoje na Pražnicah, i vinogradi, i zemlje, i vse dostojanije [jiju] v crkьv svetago Jo-
ana. I biše tomu svědoci knez Sebenja, i knez Miroslav, i župan Dragoslav, i župan Vidoš. Vladinja prěprě Rašku
o lokvicu i o njivu do Gumna prěd županom Něgojem. Pristav Dobronja Mihanić. I da Vladinja lokvicu i njivu do
Gumna v crkьv svetago Joana. Svědok brašćik Restimir, Petrihna, Rade Kordijanić, Milota Dragomirić, Drago-
ta, Vlkoj. Ratko opat kupi u Dragoti četvrt dola za Lokvami, a drugu četvrt u živini i u Hranca. Svě-
dok pop Milko, Prvoslav Rastimirić, svědok Dobronja Hranotić. A Bokan mu da četvrti. Radovan Mi-
hović prě se na Hlmačni u Malih lokvah i [sьtvori jimi] sudbinu i [vьziskaše] cleza za sudbinu, ušćivene u če-
tiri spudi pšenice. Bi tomu clezu poručnik Dobronja Hranotić, Radidrug, Drakšan. I rěše vsi česnici: »Kto ne
da u tu [prstavšćinu] Stojan Radešević, Budilić Radun, Draš-
ko Dlgonjić, Mirko Mirešević.« I prodah ja Dobronja opatu Ratku [jih] čest za to poručje. I bi tomu svědok
Stanьc i sin jego Rucko, Dragoj, Priben, Družina, Mrčko. Pride Marija, raba Rašćina, isupivši se. I dala jej biše gospo-
ja vsega svojega četvrtu čest. I da ju u molstir svetago Joana u Pavljah. Bi Dragonja u Raške i da mu četvrtu čest od vse-
ga svojega. I da Dragonja i Marija vse u crkьv svetago Joana: zemlje na Rudinah o Zagoni i pod Zagon do Brusja; pod Smrěčevik
[...] njiva uzgoru vsa do vrha i polьg nje[je] okladi; niže o Gomile njiva; u [Tolanje] polače njiva; za Pribidružu gomilu njiva. Ku-
pih u [Veselka] njivu Volaršćik za tri bravi. Da Raška za lokvicu dolьc do Zavale. Da Dragonja i Marija s Stranah svoju
čest lozja, a čest jaže biše [Veselkova] kupih za pol cleza. Kupih u Hranote, u črnih, u živine za Rujnikom dolьc za clez.
Kupih u Rečimira vsu Vlkovšćinu u Brězih do vrha. Pride Vlkohna Petrešević u molstir svetago Joana u Pavljah
dav svoje ždrěbe zemlje. I bi tomu svědok Milota Radomirić, i brat jega Draško, i pop Radidrug. I se zemlje sut Svetago Joana
v Povljah: oklad Veljak i Ježe oboje, na buru jega i na jug; više jega dva oklada; i u Bunjah vse; gore nad Gomile dva oklada: do Mirko-
va, od Mirkova do Kopelišće; vse u Smokove od Gornjega studenca dolu do Rьca; i Gračišće s Nerězi vse; pol Deselina dolca; pod
Smokove njiva; na [Selcih] zemlje; nad Rasohi njiva; pod Kopitlje brdo zemlje; Radovnja do Rasoh; pod crkьv Nikulinu trije okladi; pod
Smokovje na Branjevo peča; žukovik s vrha do more; Rasohatica vsa s vsimi njivami na jug i na buru je; pod Njegodraže osěke do-
lьc; Vošćica od mora do duba; na buru [Zečeva] dolьc do vrha; [Zečeva] vse okolo. Pridosta dva člověka u [molstьr] svetago Joana, [jimenem] Poruga i
Smolьc i rěsta opatu Ratku: »Dohrani na smrt na naju vinogradi i [zemje]. Vse budite v crkьv svetoga Joana.« I [prije] je s vsim svojim.
Se bi na dьn svetago [Stepana] na Vrečinu. I tu bi knez Krnja, sin [Krsimir]. Svědok župan Dragoslav, črneha brašćik, opat Stanimir, sudja
Prvoslav, Restimir brašćik, Desislav, sin Srdanj, Milota Radomirić, Dragota Vlčinić. + Az Blasi, slišav od [piskupa] Miku-
le, od kneza Vlašćina, od županja čeprnje, od sudje Luke, potvrjaju i ukladaju ruku moju.
+ Ja Joan, kanunik Svetago Dujma i prisežen pisьc hvarski, za povelěnije gospodnje Nikule biskupa hvarskoga, i kneza Vla-
šćina, i župana [čeprenje], i suca Luke i moljenije Joanje, opata Svetago Joana, pisah i zlamenah učnim
zlamenijem. čto vidih pisano u staru knjigu, to pisah. Od roštva Hristova lět tisuća i dvi sti i pedeset, i prvi měseca dečebra.